Astronomsko društvo Kosci Šentjur

21. 2. 2020 smo člani društva spremenili skupinski prostor v delavnico. Namreč pripravili in montirali smo nov teleskop Skywatcher Esprit 100 ED. Gre za tripletni apokromat namenjen fotografiranju večjih vidnih polj. Uporablja se v kombinaciji s flattenerjem (v prostem prevodu izravnalec polja), ki poskrbi, da je goriščna ravnina ravna in da so zvezde okrogle in brez artefaktov zaradi optičnih napak na celotni fotografiji. Zatem smo za krstno (first light) sliko posneli Trojček v Levu (ang. Leo Triplet), ki je skupina treh galaksij – M65, M66 in NGC3628. Posneli smo 8 5-minutnih slik (lightov) ter 4 darke, 10 flatov in 10 biasov. Končno obdelano barvno fotografijo in črnobelo z oznakami in povečanimi galaksijami si lahko ogledate spodaj.

Dragi astronomi,
Veliko jasnih noči in sončnih dni v letu 2020.

Zaradi slabega vremena prireditev odpade.

Vabimo vas, da se nam pridružite čez 13 let, to je 13. novembra 2032!

Ne zamudite prehoda Merkurja preko Sonca. Naslednji prehod bo 13. novembra 2032.

Člani AD Kosci smo se pridružili praznovanju 100. obletnice Mednarodne astronomske zveze in 70. obletnice DMFA Slovenije. Z organizacijo opazovanja nočnega neba pred OŠ Hruševec Šentjur in OŠ Blaža Kocena Ponikva smo podprli akcijo Slovenija pod skupnim nebom.

Beri naprej →

16. 7. 2019 je bil pri nas videm delni Lunin mrk, med katerim je Luna le delno vstopila v Zemljino senco. Celoten potek mrka je dokumentiran s spodnjo fotografijo, ki je kompozicija več zaporednih posnetkov, ki so bili posneti v neenakomernih časovnih presledkih.

Fotografija je združena iz več posnetkov, narejenih v neenakomernih časovnih presledkih med Luninim mrkom 16. 7. 2019. Luna je tik po zaidu začela vstopati v Zemljino senco, na zadnjem posnetku pa je še bila v polsenci. Fotografiral Krištof Skok, Canon EOS 450D, Sigma 28-135mm pri 28mm, f/5.6, ISO100, različne ekspozicije, 1/90s- 1/180s.

Trenutno je na nebu svetel komet 46P/Wirtanen z navidezno magnitudo 5,5. Gre za periodični komet Jupitrove družine, ki ima obhodno dobo okoli Sonca 5,4 leta. Zemlji se je najbolj približal 16. decembra, na razdaljo 11,7 milijonov kilometrov oz. 0,078 astronomske enote. Poleg svojega visokega sija je letošnji mimolet Zemlje zaznamovan z veliko komo. Njena velikost je skoraj 40 ločnih minut, kar je za tretjino več kot velikost polne Lune na nebu! V petek, 28. 12. 2018, smo imeli srečo z jasnim vremenom in priložnost, da ga ujamemo v teleskop. V galeriji Kometi sta dve fotografiji kometa, ki sta ju na observatoriju posnela Urška Andrenšek in Krištof Skok. V razponu 20 minut je bilo posnetih 16 enominutnih fotografij. Pri daljšem ekspozicijskem času se je na fotografiji že poznalo gibanje kometa, kar pomeni, da se je razpotegnil v lok. Ta se je od slike do slike toliko premaknil med zvezdami, da je očitna razlika med posnetki, poravnanimi glede na zvezde ali glede na komet. V galeriji sta objavljeni fotografiji z obema poravnavama.

6. 8. 2018 smo na observatoriju posneli enega lepših objektov globokega neba – meglica Laguna ali M8. To je medzvezdni oblak v Strelcu, ki je po svoji velikosti in svetlosti poznan vsakemu astronomu. Opredeljena je kot emisijska meglica in H II območje. V teh objektih zvezde s svojo svetlobo vzbudijo atome meglice in jih ionizirajo. Ti nato sevajo svetlobo v različnih valovnih dolžinah. Je ena največjih meglic na nebu, njena kotna velikost na nebu je 1° 30′ x 40′, zaradi česar je lepa tarča za opazovanje z binokularji, ki imajo razmeroma veliko vidno polje v primerjavi s teleskopi. Naša fotografija, ki jo najdete tudi v galeriji, je nastala kot kombinacija sedmih 10 minutnih posnetkov, ki sta ju člana Urška Andrenšek in Krištof Skok zajela s ccd kamero in teleskopom Meade na našem observatoriju na Prevorju.