Člani AD Kosci smo se ob koncu leta 2024 dobili na observatoriju Prevorje in nazdravili prihajajočem novem letu. Na srečanju smo opazovali planete in posneli meglico Rozeta, ki je veliko, okroglo področje H II blizu roba orjaškega molekularnega oblaka v Samorogu. Razsuta zvezdna kopica NGC 2244 je tesno povezana z meglico Rozeta. Na srečanju smo posneli tudi razsuto kopico Plejade v ozvezdju Bika. (obdelava posnetkov, Krištof Skok)
Teleskop smo v mesecu februarju usmerili proti ozvezdju Orion in testno posneli fotografijo. Fotografija prikazuje veliki in svetli Orionovi meglici M42 ter M43, ki ležita sredi Orionovega meča. Nad meglicama leži razsuta kopica NGC 1981. Test je pokazal, da teleskop in kamera delujeta brezhibno (foto R. Ocvirk, obdelava F. Madarasi).
Dne 18. 12. 2023 smo na Prevorju izkoristili jasno noč za fotografiranje objektov temnega neba s kamero SBIG STF 8300C v kupoli POŠ Prevorje.
Med drugim objekti smo fotografirali tudi Andromedino galaksijo (M31). Deset dvominutnih posnetkov (foto Roman Ocvirk), je Friderik Madarasi obdelal in združil v eno fotografijo.
V zvezdarni na dvorišču šole smo snemali planet Jupiter s kamero ASI290MC. Iz posnetka je nastala objavljena fotografija Jupitra (obdelava Friderik Madarasi).
Komet C/2022 E3 ZTF, sestavljen iz ledu in prahu, ki je videti zelenkaste barve, so marca lani prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar s programom Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. Komet je po vseh merilih zelo povprečen, tako po velikosti kot po izvoru. Izvira iz Oortovega oblaka, kjer je daleč od Sonca velika zaloga kometov. Okoli Sonca ne kroži v isti ravnini kot planeti, ampak je njegova orbita za okoli 90 stopinj nagnjena glede na to ravnino.
Soncu se je najbolj približal, 12. januarja, ko je bilo od njega oddaljen 166 milijonov kilometrov, Zemlji pa se je najbolj približal 1. februarja, ko je bil od Zemlje oddaljen 42 milijonov kilometrov. Zadnje meritve kažejo, da je orbita hiperbolična, torej komet gotovo prvič leti mimo Sonca, k njemu pa se tudi nikoli ne bo vrnil in bo ‘ušel’ med zvezde.
Posebnost popolnega Luninega mrka v ponedeljek, 16. maja, je bila ta, da je za evropske opazovalce potekal ob koncu noči.
Polsenčna faza mrka se je začela ob 3. uri in 32 minut, začetek delne faze ob 4. uri in 28 minut, popolna faza pa se je začela ob 5. uri in 29 minut. Popolni Lunin mrk iz naših krajev žal ni bil v celoti viden, ker se je Luna prej skrila za zahodno hribovje.
Da se učenci naše občine Šentjur odlično znajdejo pod zvezdnim nebom, nam vsako leto dokazujejo z uspehi na tekmovanjih iz znanja astronomije.
Na tokratnem državnem tekmovanju so posegli po najvišjih priznanjih naslednji učenci:
Izak Lepej, 6. r (OŠ Blaža Kocena Ponikva, mentor R. Ocvirk) – srebrno priznanje
Luc Grosek, 8. r (OŠ Blaža Kocena Ponikva, mentor R. Ocvirk) – zlato priznanje in pohvala
Domen Halužan, 9. r (OŠ Hruševec, mentorica M. Kamplet) – srebrno priznanje
Zala Plevnik, 9. r (OŠ Hruševec, mentorica M. Kamplet) – zlato priznanje
Luka Jug, 9. r (OŠ Hruševec, mentorica M. Kamplet) – zlato priznanje
Iskrene čestitke!
