Astronomsko društvo Kosci Šentjur

Komet C/2022 E3 ZTF, sestavljen iz ledu in prahu, ki je videti zelenkaste barve, so marca lani prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar s programom Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. Komet je po vseh merilih zelo povprečen, tako po velikosti kot po izvoru. Izvira iz Oortovega oblaka, kjer je daleč od Sonca velika zaloga kometov. Okoli Sonca ne kroži v isti ravnini kot planeti, ampak je njegova orbita za okoli 90 stopinj nagnjena glede na to ravnino.

Soncu se je najbolj približal, 12. januarja, ko je bilo od njega oddaljen 166 milijonov kilometrov, Zemlji pa se je najbolj približal 1. februarja, ko je bil od Zemlje oddaljen 42 milijonov kilometrov. Zadnje meritve kažejo, da je orbita hiperbolična, torej komet gotovo prvič leti mimo Sonca, k njemu pa se tudi nikoli ne bo vrnil in bo ‘ušel’ med zvezde.

Posebnost popolnega Luninega mrka v ponedeljek, 16. maja, je bila ta, da je za evropske opazovalce potekal ob koncu noči.

Polsenčna faza mrka se je začela ob 3. uri in 32 minut, začetek delne faze  ob 4. uri in 28 minut, popolna faza pa se je začela ob 5. uri in 29 minut. Popolni Lunin mrk iz naših krajev žal ni bil v celoti viden, ker se je Luna prej skrila za zahodno hribovje.

Da se učenci naše občine Šentjur odlično znajdejo pod zvezdnim nebom, nam vsako leto dokazujejo z uspehi na tekmovanjih iz znanja astronomije.

Na tokratnem državnem tekmovanju so posegli po najvišjih priznanjih naslednji učenci:

Izak Lepej, 6. r (OŠ Blaža Kocena Ponikva, mentor R. Ocvirk) – srebrno priznanje
Luc Grosek, 8. r (OŠ Blaža Kocena Ponikva, mentor R. Ocvirk) – zlato priznanje in pohvala
Domen Halužan, 9. r (OŠ Hruševec, mentorica M. Kamplet) – srebrno priznanje
Zala Plevnik, 9. r (OŠ Hruševec, mentorica M. Kamplet) – zlato priznanje
Luka Jug, 9. r (OŠ Hruševec, mentorica M. Kamplet) – zlato priznanje

Iskrene čestitke!

V četrtek zjutraj sta dijak Dejan Kokanovič in njegov mentor Roman Ocvirk (Prva gimnazija v Celju) s teleskopom GoT1 več ur opazovala zvezdo Wasp-19. Zvezdi se je v tem času spremenil sij (glej sliko), kar je posledica prehoda eksoplaneta preko zvezde!

Planet Wasp-19b se giblje okoli zvezde, od nas oddaljene 880 svetlobnih let. Gre za tako imenovani vroči Jupiter, to je planet velikosti Jupitra, ki se giblje po orbiti zelo blizu zvezde. Potrebuje le 19 ur, da naredi en krog okoli zvezde. Ker je tako blizu zvezde, je tudi vroč. Na strani, ki gleda zvezdo, ima nekaj manj kot 2000 stopinj!

Pred tridesetimi leti je bil odkrit prvi eksoplanet. Danes je opazovanje eksoplanetov postala stalnica – upamo, da tudi z GoChile.
(povzeto po objavi na spletu dne, 15. 1. 2022. Fakulteta za naravoslovje Univerza v Novi Gorici / University of Nova Gorica Slovenska astronomska revija Spika)

Leta 1054 je na nebu zasijala nova zvezda. Postajala je svetlejša in svetlejša in kmalu so jo ljudje videli celo podnevi. Trajalo je skoraj dve leti, preden je zvezda izginila z nočnega neba. Danes vemo, da so ljudje tistega davnega leta opazovali eksplozijo supernove. Zvezda, oddaljena okoli 6500 svetlobnih let, je končala življenje v velikem slogu.

Ostanek supernove je meglica Rakovica, eden izmed najbolj prepoznavnih nebesnih objekov. V začetku decembra sta jo s teleskopom GoT1 opazovala Vid Benčina in Maj Pritržnik, dijaka Prva gimnazija v Celju, ki obiskujeta astronomski krožek pod mentorstvom Romana Ocvirka.

(povzeto po objavi na spletu dne, 20. 12. 2022. Fakulteta za naravoslovjeUniverza v Novi Gorici / University of Nova GoricaSlovenska astronomska revija Spika)

Planetarna meglica Helix, včasih omenjena tudi kot Božje oko ali Sauronovo oko. Meglica je oddaljena 655 svetlobnih let, počez pa meri 2.5 svetlobni leti. Pred približno 10 000 leti je zvezda podobna Soncu odvrgla svoje zunanje plasti in postala vroča bela pritlikavka – izredno vroča in gosta mrtva zvezda. Če dobro pogledate, boste zvezdo našli v središču meglice. Zvezda se ohlaja, a je še vedno dovolj vroča, da s svojo svetlobo osvetljuje odvržene plasti plina.

Sliko je posneta 16. 11. 2021 z GoChile, GoT1 teleskopom. Pri sestavi slike mi je na pomoč priskočil Friderik Madarasi.

V astronomski kupoli na POŠ Prevorje smo v  letu 2019 nadomestili star teleskop Mead z novim, zmogljivejšim teleskopom Esprit ED100, ki ga sedaj uporabljamo za astrofotografijo.
Star teleskop Mead je nadvse primeren za vizualno opazovanje in bi bilo škoda, da bi ležal neizkoriščen. Odločili smo se, da mu damo nov dom na prostoru ob spodnjem parkirišču pred podružnično šolo. Naš načrt je zahteven in ga želimo izpeljati v dveh letih. Letošnjo leto smo za brunarico dimenzije 241 x 205 cm, pripravili temelje in jo sestavili v pokritem prostoru pod POŠ Prevorje. V naslednjem letu jo bomo prestavili pred šolo in jo preuredili v astronomsko opazovalnico.

V letu 2022, na jubilejni 20. astronomski noči na Prevorju želimo novo astronomsko opazovalnico predati namenu.  

Našo novo pridobitev bodo lahko uporabljali učenci in dijaki občine Šentjur pri svojem raziskovalnem delu in bo služila za popularizacijo astronomije med našimi občani na dogodkih v organizaciji raznih organizacij in društev občine Šentjur. Lokacija astronomske opazovalnice, ob parkirišču POŠ Prevorje bo zelo atraktivna tudi za vse prebivalce in obiskovalce Prevorja. Prepričani smo, da bo veliko v uporabi in bo omogočila širši javnosti poglede v skrivnostno vesolje.

V soboto, 3. 7. 2021, smo člani Astronomskega društva Kosci Šentjur in Kulturnega društva Prevorje v sklopu Šentjurskega poletja, katerega glavni pokrovitelj je Občina Šentjur, na astronomski opazovalnici Prevorje organizirali že tradicionalno 19. astronomsko noč.
Kljub slabši vremenski napovedi se je vabilu na dogodek odzvalo veliko število vedoželjnih ljudi, ki so najprej prisluhnili strokovnemu predavanju o razvoju in nalogah največjih vesoljskih teleskopov. Ti ne domujejo na Zemlji, temveč vesolje opazujejo iznad moteče Zemljine atmosfere in so tako zaslužni za mnoga izmed najpomembnejših astronomskih odkritij zadnjih desetletij, od podatkov o razvoju zgodnjega vesolja do natančnih dokazov za teorijo velikega poka.
Po predavanju so si obiskovalci ogledali notranjost observatorija in spoznali, kako v njem potekajo astronomska opazovanja.  Opazovanje neba izpred observatorija je letos žal onemogočila gosta oblačna zavesa, ki je vztrajala do zgodnjih jutranjih ur. Kljub temu je druženje ob pogovorih o astronomiji trajalo pozno v noč, ob koncu večera pa smo obiskovalce povabili na jubilejno 20. astronomsko noč, ki jo bomo člani kulturnega in astronomskega društva s še posebno skrbjo organizirali prihodnje leto.
Zapisala: Urška Andrenšek